Kazahstan: Parlament poziva k reformam za celovito trgovanje s kripto zunaj posebne ekonomske cone
Trgovanje s kripto v Kazahstanu: poziv k reformi V nedavni politični izmenjavi je Azat Peruaşev, vodja manjšinske stranke AQ JOL in član Majilisa, spodnjega doma kazahstanskega parlamenta, pozval, naj se trgovanje s kripto v Kazahstanu izvzame iz posebne ekonomske cone. Kljub dejstvu, da veljavna zakonodaja dovoljuje le operacije z digitalnimi sredstvi v Mednarodnem finančnem centru Astana (AIFC), večina kripto transakcij poteka v zakonitem sivem območju. Predlog za kripto banko Peruaşev je predlagal, da bi centralna banka Kazahstana skupaj z zasebnimi bankami v državi ustanovila posebno »kripto banko«. Ta institucija bi lahko bila pravna platforma ...

Kazahstan: Parlament poziva k reformam za celovito trgovanje s kripto zunaj posebne ekonomske cone
Kripto trgovanje v Kazahstanu: poziv k reformi
V nedavnem političnem pogovoru je Azat Peruaşev, vodja manjšinske stranke AQ JOL in član Majilisa, spodnjega doma kazahstanskega parlamenta, pozval, naj se trgovanje s kripto v Kazahstanu izvzame iz posebne ekonomske cone. Kljub dejstvu, da veljavna zakonodaja dovoljuje le operacije z digitalnimi sredstvi v Mednarodnem finančnem centru Astana (AIFC), večina kripto transakcij poteka v zakonitem sivem območju.
Predlog za kripto banko
Peruaşev je predlagal, da bi centralna banka Kazahstana skupaj z zasebnimi bankami v državi ustanovila posebno »kripto banko«. Ta institucija bi lahko zagotovila pravno platformo za trgovanje s kriptovalutami in tako uredila nadzor, izmenjavo in shranjevanje digitalnih sredstev. Poudarja, da bi takšna banka lahko prevzela obsežnejše funkcije in pristojnosti, kot jih imajo običajne banke.
Potreba po pravni reformi
Poslanka Ekaterina Smyshlyaeva je prav tako izrazila svoje mnenje in pozvala k reviziji predpisov za digitalna sredstva. Kljub sprejetju trenutnega zakona o digitalnih sredstvih v začetku leta 2023 ugotavlja, da se je trg od takrat močno spremenil. Po njihovem mnenju je prehod na naslednjo raven regulacije nujen.
Po besedah Peruaşeva se približno 90 % kripto operacij v Kazahstanu trenutno izvaja v zakonitem sivem območju. To spodbuja goljufije, nezakonite dejavnosti in utajo davkov. Za reševanje teh izzivov predlaga, da bi morala kripto banka okrepiti tudi pravni nadzor borz.
Zastareli kripto zakoni v Kazahstanu
Smyshlyaeva se zavzema tudi za dekriminalizacijo operacij z digitalnimi sredstvi zunaj AIFC. Poziva k razširitvi infrastrukture za te poslovne dejavnosti in povečanju pravnega nadzora nad borzami.
Do danes je mogoče z digitalnimi sredstvi v Kazahstanu trgovati prek borz, ki so članice AIFC, kot sta Binance in Bybit. Kljub naraščajočemu zanimanju za digitalna sredstva je malo Kazahstancev pripravljenih izkoristiti ponudbe AIFC, saj zanje veljajo posebni zakoni, ki veljajo samo za posebno ekonomsko cono.
Poleg tega je predsednik Kazahstana Kassym-Jomart Tokayev med sejo vlade januarja 2023 ponovil nujnost oblikovanja novega pravnega okvira za kripto trgovce. Poudaril je, da je treba infrastrukturo za širšo zakonito distribucijo digitalnih sredstev vzpostaviti čim prej in da se morajo finančni regulatorji lotiti oblikovanja ustreznega zakonodajnega okvira.
Zaključek
Pozivi k reformam na področju kripto trgovanja v Kazahstanu postajajo vse glasnejši. Medtem ko pravni okvir trenutno velja za zastarelega, si vlada prizadeva za posodobitev, ki bi lahko omogočila zakonito in pregledno uporabo digitalnih sredstev. Ustanovitev kripto banke in reforma obstoječe zakonodaje bi lahko pomagala dvigniti kripto industrijo v Kazahstanu na novo raven, hkrati pa zmanjšati z njo povezana tveganja.