Menjalnice kriptovalut se še vedno borijo z zasebnimi bankami za pravico do odprtja bančnih računov v Čilu – uredba

Konflikt med bankami in menjalnicami kriptovalut v Čilu se še vedno razvija, saj nekatere banke nočejo služiti tovrstnim institucijam. Novo poročilo, ki so ga pripravile borze, poroča, da večina teh bank zavrača sprejetje kripto podjetij kot strank zaradi tveganj, ki so kljub temu obvladovana pri služenju drugim vrstam strank.

Menjalnice kriptovalut se še vedno borijo z bankami v Čilu

Menjalnice kriptovalut in druga podjetja, povezana s kriptovalutami, so še vedno dejavna Bitka Zasebne banke za pravico do odprtja in vodenja bančnih računov v Čilu. O sodnem sporu, ki se je začel že leta 2018, ko je več bančnih ustanov več borz zaprlo bančne račune, bo letos odločalo nacionalno sodišče za svobodno konkurenco.

Buda.com, čilska borza, je pripravila dokument, v katerem je bilo ugotovljeno, da se banke dogovarjajo in odrekajo svoje storitve menjalnicam kriptovalut zaradi razlogov, ki veljajo za druga podjetja, kot so podjetja, ki se ukvarjajo z nakitom, urami, vozili vseh vrst, umetninami ali starinami.

V zvezi s temi podjetji dokument navaja, da so "splošno priznana kot možna sredstva za pranje denarja – in ki so poleg tega urejena kot zavezani subjekti v primerjalnem pravu, ne pa v čilskem pravu," ter kritizira uporabo pranja denarja in pomanjkanje jasnih predpisov v kripto kot zgolj pretvezo za nekonkurenčne ukrepe.

Razlaga konflikta

Obramba zasebnih bank se osredotoča na dejstvo, da še vedno ni definiranih protokolov za obvladovanje tveganj, povezanih s poslovanjem s kriptovalutami, in da dejavnosti pranja denarja, če do njih pride, ni mogoče odkriti in obravnavati. Vendar borze razpravljajo o tem, da banke ukrepajo proti borzam brez jasnih zakonov, pri čemer se 79 % dogodkov zaprtja ali zavrnitve storitev zgodi v obdobju treh mesecev.

Bice Bank, ena od bank, vključenih v tožbo, pravi, da je tri leta pred začetkom sojenja določila, da ne bo sodelovala s podjetji, ki temeljijo na kriptovalutah, pri čemer je izjavila, da bo to storila le pod pogojem skrbnega pregleda in odobritve regulatorja za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma.

Po drugi strani pa je Security Bank, druga finančna institucija, pojasnila, da njena odločitev temelji na dejstvu, da borze kriptovalut »nimajo in ne bodo imele potrebne regulacije za ustrezno preprečevanje teh tveganj v kratkem času.«

Vendar regulacija na tem področju počasi propada, kot Čile odobreno in nedavno odobril zakon o finančni tehnologiji, ki vključuje kriptovalute v svoje področje uporabe. Nekatere borze ga že imajo odprto Računi po podpisu pogodb o skrbnem pregledu, kot je to storil Buda z Bci Bank oktobra.

Kaj menite o pravnem sporu med bankami in menjalnicami kriptovalut v Čilu? Povejte nam v spodnjem oddelku za komentarje.

Sergio Goščenko

Sergio je novinar o kriptovalutah s sedežem v Venezueli. Zase pravi, da je pozno vstopil v igro, ko je vstopil v kriptosfero, ko je prišlo do skoka cen decembra 2017. Ima izkušnje kot računalniški inženir, živi v Venezueli in je na družbeni ravni prizadet zaradi razcveta kriptovalut. Ponuja drugačen pogled na uspeh kriptovalut in na to, kako pomaga tistim, ki nimajo bančnih storitev in nimajo dovolj storitev.

Avtor fotografije: Shutterstock, Pixabay, WikiCommons